Brane Küzmič je prvič opozoril avtomobilistično  javnost nase davnega leta 1976. Za razliko od drugih  voznikov je v svoji prvi tekmovalni sezoni nastopil z  vozilom BMW 1600 TI, grupa 1 in se v hudi  konkurenci, ki so jo takrat sestavljali legendarni  Pušnik, Briški, Horvat in Kern že začel dokazovati,  kot dober in obetaven dirkač. BMW-jevi znamki  avtomobila je ostal zvest v naslednjih štirih letih in je  s  svojim BMW 2002 TII zaznamoval prvi rally   Saturnus leta 1978, z veliko zmago v generalni  uvrstitvi. Naslov najboljšega na tej prestižni domači  dirki pa je ubranil tudi v naslednjem letu in še  nekajkrat kasneje, ko je "bavarca" zamenjal s  "francozom", najprej v podobi Renault 5 Alpine, nato   Renault 5 turbo in na koncu Renault Clia. Veliko pove  tudi podatek, da je Brane Küzmič postal Renaultov  tovarniški voznik in da je na vročem dirkaškem  sedežu  nadomestil legendarnega Aleša Pušnika in Jovico Paliković.

Profesionalec pa je ostal do konca svoje dirkalne kariere  leta  1992. To je seveda pomenilo udeležbo na trideset in  več dirkah letno, ne samo v nekdanji Jugoslaviji pač pa tudi  v  Evropi. Pomenilo je tudi na tisoče prevoženih kilometrov,  na tisoče manjših in večjih nevšečnosti, pomenilo je  nekajkratno zamenjavo sicer po vrsti odličnih sovoznikov (A.  Černigoj, M. Ravnikar, D. Bastar, M. Kožar, R. Jan, R. Šali,  J. Banič in na koncu M. Ramovž), predvsem pa je pomenilo  doživeti tudi vse tiste prijetne trenutke, ki sledijo po dobro  opravljenem "poslu". 

In tega je pri Branetu bilo veliko, saj je bil v svojih sedemnajstih dirkalnih letih kar petnajstkrat državni prvak, dvakrat pa celo amaterski prvak Evrope, leta 1979 pa so ga proglasili tudi za najboljšega voznika avtomobilov znamke BMW v Evropi.

Kljub vsemu Branetu ostaja v spominu nepozabno leto 1985, ko si je ob koncu sezone prvič privozil kot Jugoslovan že omenjeni naslov najboljšega amaterskega voznika Evrope po normativih FIA. S sovoznikom Rudi Šalijem sta bila takrat proglašena tudi za najboljšega avtomobilista leta ter za absolutno najboljša voznika (posadka) v Jugoslaviji, čemur je botrovala predvsem izjemna uvrstitev na odlično 11. mesto v skupni uvrstitvi Evropskega prvenstva ter naslov državnega prvaka v rallyju v razredu in v skupni uvrstitvi. Brane je tedaj postal nosilec "Zlate čelade" kot najvišjega priznanja AMZ Jugoslavije v avto-moto športu tistega leta. Takrat sta Küzmič in Šali nastopila z Renault 5 turbo, grupa B, 200 KS za Evropsko prvenstvo ter z Renault 5 GT turbo, razred do 2000, skupina A, 160 KS za Jugoslovansko prvenstvo, vse v sodelovanju z Renaultom in tedanjim Novomeškim IMVjem, ter pod klubsko streho AMD Kompas Hertza. Kljub zamenjavi sovoznika (za Šalijem sta prišla Banič in Ramovž) in naposled tudi dirkalnika ("petico" je zamenjal Clio), je Brane Küzmič ostal domala nepremagljiv do konca svoje tekmovalne kariere leta 1992.

Danes pa so mu ostali spomini tako na vse neponovljive rallyje Saturnus, ki se jih je redno udeleževal, kot tudi vse tiste tekme zlasti izven meja nekdanje domovine. Bolgarski Zaltni Piasci, znameniti poljski rally - Raid Polski, na Češkem BArum in Bohemia rally, španski rally Katalunija, italijanski rally San Marino in Brescia, grški Halkidiki, portugalski rally Algarve, turški Gunaydin rally in še vrsta drugih tvorijo zanimiv seznam dirk s katerimi se danes le redki dirkači lahko pohvalijo.

A to je bil izkupiček in hkrati davek dirkača, ki se je zapisal temu hitremu in izredno zanimivemu športu, za katerega danes žal interes plahni. Pa ne zato, ker morda na tej sončni strani Alp zmanjkuje volje in mladih talentov, denarja in sponzorjev, pač pa zato, ker je avtomobilizmu prekrižala pot zlasti (dnevna) politika ljudi brez temeljnega znanja in posluha za kakršno koli obliko avtomobilizma; tako športno kot gospodarsko, prometno ali varnostno. Pomešali so pojme, definicij ni, da o strategiji, ki bi temeljila na strokovni podlagi niti ne govorimo. Žal so tudi zato, kot kaže, šampioni obmolknili. Glasovi redkih izjem, med katere zagotovo sodi avtomobilistična legenda Brane Küzmič, pa so vpitje zgubljenih v puščavi. Lahko stavim, da tudi zato, ker jih je žal preglasil neznosni hrup dirkalnikov političnih dirkačev, ki uprizarjajo hitrostne preizkušnje točno tam, kjer ljudstvo najmanj pričakuje.

Toda bolj ko smo brskali po starih dokumentih in bolj ko smo prebirali cele kupe gore člankov smo ugotovili, da je Brane Küzmič legenda slovenskega in jugoslovanskega delno pa tudi evropskega avtomobilističnega športa. Je vsekakor izjema, a ne po zaslugi vseh tistih, ki so se nekoč tako radi "slikali" poleg njega, pač pa predvsem zato, ker se je odločil, da svojih z velikimi tekmovalnimi uspehi zapolnjenih sedemanjstih dirkalnih let ne odloži na zaprašene police zgodovine, pač pa da jim prida nov lesk, to pot kot inštruktor "Treninga varne vožnje".

Če je skratka Brane nekoč tiščal na plin kolikor se je dalo, zdaj v šoli predvsem tišči na zavoro in svojim učencem dopoveduje, da je "hitro lahko dejansko prehitro". In če jim ti dopoveduje avtoriteta, kot je Brane Küzmič, je učinek zagotovo mnogo večji. Je osebnost, ki zagotovo ve, kaj je hitra vožnja, je morda najbolj poklican svariti ljudi pred norenjem na cestah. Trudi se državi dopovedati, da je dolžna svojim državljanom omogočiti, da se naučijo varne vožnje, a tudi da se mladi "zdivjajo", če je to potrebno, toda ne na cestah pač pa na zato primernih poligonih. Žal ima za zdaj država - ali tisti, ki jo vodijo - bolj gluha ušesa, kar se odraža zgolj v dejstvu, da v Sloveniji ne premoremo ne poligona za varno vožnjo, ne varnega terena za vse tiste, ki bi se radi naučili obvladati veščine in spretnostne hitre vožnje, pač pa vrsto ukrepov, ki so skregani z vsako logiko. Smatramo, da Brane Küzmič dobro ve kaj nam je povedal, saj tudi sam izhaja iz samorastniške dirkalne šole, ki pa je imel v življenju vsaj toliko več sreče - zagotovo tudi talenta, kot drugi, da je lahko svojo željo po hitrosti sproščal na neštetih hitrostnih preizkušnjah tako v nekdanji domovini kot drugje po svetu. In v tem je bil več kot dober o čemer zagotovo pričajo tudi številna odličja in pokali z najpomembnejših, tudi evropskih tekmovanj.

Njegova ljubezen do tega športa pa ni usahnila. Zadnji dan v mesecu novembru leta 2000 je ekipa Sava-Seat racing teama, katere direktor je Brane Küzmič uradno zaključil svojo prvo tekmovalno sezono. Uspehi niso bili majhni. Tako sta voznik Andrej Jereb s sovoznikom Metodom Kurentom osvojila naslov državnega prvaka v rallyju v Sloveniji, temu pa nepričakovano dodala še zmago v evropskem conskem prvenstvu v skupini A. Tudi v novo sezono 2001 je ekipa stopila s polno mero optimizma in ponovno zmagala. V letu 2002 pa se je odločila nastopiti na državnem prvenstvu Jugoslavije, ker so tako želeli njihovi sponzorji in tudi tu osvojila zavidljivi naslov državnih prvakov.